Paraty je prelepo kolonialno mesto v enem od zalivov brazilske "zelene obale". Mesto sva že obiskala med dopustom leta 2016 in tokrat sva se z veseljem vrnila, da bi ga izkusila še z nasveti domačina. Michel v bistvu prihaja iz Francije a med desetletnim bivanjem v mestu je dodobra spoznal vse kotičke in skrivnosti Paratyja. S svojo betonsko jadrnico je prijadral iz Kanade, v zalivu vrgel sidro in od takrat razen za izlete ob Brazilski obali ni več zapustil varnega zaliva. Za nekaj dni naju je kot couchsurferja povabil na krov, razkazal mesto in nama natrosil polno nasvetov o lokalni gastronomski sceni. Vreme je bilo vroče in zatohlo, morje pa je v mirnem zalivu zagotovo preseglo 32°C. Za ohladitev sva obiskala bližnje gorske potoke, ki v gozdu tvorijo majhne slapove in tolmune polne kristalno jasne in hladne vode. Že naslednji dan sva se odločila za še zadnji podvig potovanja. Spakirala sva opremo za kampiranje in se odpravila v bližnji zaliv Mamangua, kjer sva s preprostimi kajaki, ter opremo v vrečah za smeti začela raziskovati odmaknjene plaže, dostopne samo z morske strani. Že drugi dan sva srečala celo odpravo kajakašev s profesionalnimi morskimi kajaki in njihov vodja Kristjan (izkazalo se je, da ima slovenske korenine) nama je povedal za nekaj krajev, ki so najin kajakaški izlet naredili zares nepozaben. Vtise sva zopet strnila v video. Najino vandranje po Južni ameriki se je bližalo koncu in zaključila sva ga v enem od najbolj reprezentativnih krajev celine - Rio de Janeiro. Glavne turistične atrakcije kot so kip Kristusa odrešenika ter vrh Pao de Azucar sva obiskala že v letu 2016 in tako sva tokrat porabila čas za druge mestne atrakcije. Stanovala sva le nekaj sto metrov od plaže Copacabana, kjer naju je prijazno sprejel couchsurfer Thiago. Pohajkovala sva po plaži in si v mestu ogledala "muzej prihodnosti", grafite znanega brazilskega uličnega umetnika "Kobra" in obiskala "bloco" - zabavo v karnevalskem stilu na enem od manjših trgov v mestu. Sprehodila sva se tudi do ene najlepših razglednih točk v mestu. Pohod na vrh Dveh bratov se začne na vrhu "razorožene" favele kamor te med divjo vožnjo po strmih ulicah popeljejo "uradni" taxi-motoristi. A ob začetku hoje se nama je favela zdela vse prej kot razorožena. Nasproti nama je namreč prišlo deset do zob oboroženih mladeničev, ki so očitno preganjali nekoga, ki je prekršil pravila skupnosti. Čeprav naju niso niti ošvrknili s pogledom, sva hitro nadaljevala, da se ne bi slučajno znašla v morebitnem navzkrižnem ognju. Nato sva brez težav nadaljevala do vrha, kjer sva v družbi še nekaj turistov dolgo časa opazovala prelep razgled nad mestom. Štirje dnevi so minili kot bi trenil in kar naenkrat sva bila na letu nazaj v Evropo. V Münchnu sva pristala opoldne in sonček nama je prijazno segrel okolico in omilil zimske temperature. Po več kot enem letu sva vdihnila hladen evropski zrak, poln arom in vonjav in čeprav še nisva bila v Sloveniji sva se že počutila kot doma. Velik del k temu počutju pa je prinesel tudi prijatelj Jose (iz časov ko sva živela v Nemčiji), ki naju je sprejel pod streho in druženje s prijatelji. Ampak nič se ne more primerjati s čustvi, ki so naju prevzela ob vrnitvi. Tako kot na začetku potovanja v München, sva se tudi nazaj v Ljubljano peljala z Gajo in Petrom, ki sta se tako oddolžila, da sta naju za tako dolgo odpeljala od doma :) Ponovno srečanje z družino, nečaki in najbližjimi prijatelji je v nama prebudilo marsikatero čustvo in spomin. V naslednjih dneh, po prijetnih druženjih in pogovorih ter postopnem uvajanju nazaj v okolico naju je dokončno zadelo - prišla sva nazaj v normalno življenje!
1 Comment
Obiskala sva še zadnjo plažo na otoku Santa Catarina (še vedno okoli Florianopolisa). Lagoinha do Leste je zaliv skrit pred naselji in cestami, dostop pa je mogoč samo s čolnom ali hojo preko okoliških hribov. Pot sva začela v prijetni vasi Armaçao in že v jutranjih urah je v zraku visela tropska vročina. Na hitro sva se ohladila v naravnem bazenčku, ki je bil zaščiten pred oceanskimi valovi in se podala na pot, ki se je vila ob strmi obali. Po dobri uri sva ugledala cilj - sladkovodno laguno, ki je ujeta za peščeno plažo le nekaj metrov stran od morja. Iz strmih pobočij in neokrnjenih gozdov v zalivu na plažo neprekinjeno curljajo številni kristalno čisti in prijetno hladni potočki s pitno vodo. Za poznano sliko na prepadni skali nad plažo sva se morala povzpeti še na vrh na drugi strani zaliva in tako z verjetno najlepšim razgledom območja zaključila bivanje v okolici Florianopolisa. Ko sva predala avto, za seboj nisva pustila samo vozila, ampak tudi dobršen del mobilnosti in možnosti improvizacije. Kar naenkrat sva morala začeti razmišljati kje bova spala čez noč! Končalo se je brezskrbno potepanje in težki nahrbtniki so naju kar vlekli k tlom, zato sva se odločila, da zadnji mesec potovanja obiščeva manj destinacij. Dobra stran takšnega načina potovanja je, da kraj v katerem ostaneš dlje časa lahko dojameš na povsem drugačen način. Prvi postanek je bil Montevideo. Urugvajska prestolnica se nahaja preko zaliva od argentinske in občutek sva imela, kot bi bila njena pomanjšana različica. Arhitektura in kultura sta podobni, zraven je treba prišteti le še dodatek urugvajske prijaznosti in mirnosti. V mestu sva bila čez konec tedna in razen enega pouličnega trga, sva le stežka odkrila odprto trgovino ali kavarno. Zdi se, kot bi se celo mesto preselilo na obmorsko promenado kjer v družbi prijateljev ali družine srkajo čaj mate in klepetajo ob lepem razgledu. Pa še to... Urugvaj je leta 2017 legaliziral uporabo marihuane in na vsakem koraku te spremlja poznani vonj te opojne substance. Mogoče je to še dodaten razlog za včasih pretirano posedanje naokoli :) Buenos Aires je čudovit in raznolik. Povsod je čutiti evropski vpliv, kar mesto naredi precej bolj očarljivo kot ostale južnoameriške metropole, ki so po večini grajene v bolj ameriškem stilu. Moderne in šik četrti ter kolonialno bogata območja se zlijejo s preprostimi in revnimi četrtm, mesto ponuja na tone znamenitosti, hrana je vrhunska in verjetno najboljši sladoledi na svetu so doma prav tukaj. Komur je dolgčas v Buenos Airesu si je sam kriv! :) |
Arhiv
February 2019
Kategorije
All
|